Na razvoj govora in jezika vpliva več dejavnikov, a mnogi so prav v rokah nas, staršev. Nanj namreč, poleg otrokovega fiziološkega razvoja, razvitosti telesne motorike in govornih organov, vidne in slušne percepcije ter kognitivnih sposobnosti, vpliva tudi zgled staršev (in drugih odraslih) ter s tem pridobljene izkušnje otroka.
Večinoma starši začnemo z otrokom komunicirati s pootročenim govorom – nekateri ga imenujejo tudi materin govor, govor staršev ali govor namenjen otroku oziroma dojenčku – ta pa ima tako svoje prednosti kot pomanjkljivosti.
Kaj so torej prednosti pootročenega govora?
Ko govorimo z višjim glasom, dojenčku oziroma malčku nakažemo, da je govor namenjen njemu, prav tako nam raba višjega glasu pomaga pri pridobivanju otrokove pozornosti. S poudarjanjem ključnih besed v povedih mu pomagamo prepoznati mesta, ki so pomembna za razumevanje.
Prav zato je dobro, da z veliko mimike in ponavljanja začnemo govoriti že z dojenčkom. V situacijah lahko uporabimo povedi kot so »O, kakšen nasmešek!« ali pa »Si vesel?«, z njim se lahko tudi pogovarjamo: »Ti je všeč, ko pojem? Ja, všeč ti je! Bom še enkrat zapel/a?«
Dojenček bo tako postajal vse bolj proaktiven. Morda bo sprva sporočila izrazil s stegovanjem rok proti osebi, ki ga nagovarja, se je dotaknil, prijel … Sčasoma bodo njegova sporočila postajala jasnejša, starši pa jih bomo zato lažje interpretirali. Z odzivanjem na njegovo oglašanje, mimiko in geste, lahko otroku že kot dojenčku pomagamo odkrivati vlogo jezika ter ga učimo, da imajo njegova vokalizacija in geste sporazumevalni pomen.
Pasti, na katere morate biti pozorni
Kljub temu ima pootročen govor svoje pasti.
Ena izmed njih je pogosta raba pomanjševalnic (npr. »mizica« namesto »miza«, »stolček« namesto »stol« ali »Pridi, dajva gor majčko, hlačke in supergice« …). Če se jih v pogovoru z otrokom redno poslužujemo, je velika verjetnost, da jih bo dojel kot osnovna poimenovanja za določene stvari in se jih bo trudil tudi sam uporabljati. Moje izkušnje kažejo, da lahko to ovira razumevanje otrokovega govora s strani družbe (vrstnikov in drugih odraslih).
Kot kaže pregled razvoja glasov Logopedskega kotička, predšolčki v povprečju usvojijo sičnike (glasovi »s«, »c« in »z«) do 4. leta starosti, šumnike (glasovi »š«; »č« in »ž«) pa do 5. leta starosti. Pri otroku, ki jih še usvaja, je izgovorjava daljših, pomanjšanih besed (škorenjčki, krokodilček) lahko izredno popačena in niti iz melodije izgovorjave ni mogoče razbrati, kaj želi sporočiti. To lahko otroka frustrira in ga odvrača od rabe jezika v komunikaciji.
Če je vaš pootročen govor izrazito obarvan s pomanjševalnicami in se temu težko izognete, jih lahko v pogovoru dopolnjujete z osnovnimi besedami (npr. »Pa si prišel k mizici. Prav je tako, jemo pri mizi.«).
Ena izmed pasti govora, namenjenega otroku, je tudi odsotnost uporabe zaimkov. Na primer, da zase večinoma uporabljamo povedi kot je: »Ti bo mami skuhala.« Namesto tega raje uporabimo poved: »Ti bom jaz skuhala.« Tudi »Ti bo ati zapel čevlje,« lahko nadomestimo s »Ti bom (jaz) zapel čevlje«. Tako bomo otroku olajšali razumevanje in uporabo zaimkov ter razvijali njegov posluh za različne oblike glagola.
Past je tudi popačen govor: »Si amal?«, »Greš pančkat?«, »Najprej žiga žaga, potem pa čof čof«. Koristno je, da smo otroku ustrezen govorno-jezikovni model in da smo pri rabi le tega zmerni.
Kako podpreti otrokov razvoj?
Govorno-jezikovni razvoj našega podmladka lahko med drugim podpremo tako, da nepopolne stavke povzamemo z ustreznimi. Če otrok reče »Ati aja,« ga lahko na primer dopolnimo z »Ja, ati spi«. Če otrok reče »Mami tu,« na primer z »Tako je, mami je tukaj« ali »mami je prišla«.
Otrok običajen govor usvoji med petim in šestim letom starosti, pootročeno govorjenje takrat ni več potrebno, a to ne pomeni odpovedi nežnosti in prilagoditve vsebine njegovemu razumevanju. Govorni razvoj navsezadnje poteka celo življenje.
S sprva pootročenim govorom, z njegovim kasnejšim opuščanjem in predvsem s številnimi interakcijami poskrbimo za ustrezno okolje, kjer se govorno-jezikovni razvoj otroka sploh začne.
Se je pa pri tem dobro zavedati tudi drugih faktorjev, ki nanj vplivajo (fiziološki razvoj, intelektualne sposobnosti itd.). Zato otrokovega govora ni smiselno primerjati z govorom njegovih vrstnikov. Vsak napreduje v svojem tempu, med drugim je govorno-jezikovne izzive z ustrezno spodbudo – in po potrebi tudi strokovno logopedsko obravnavo – v celoti ali delno mogoče premostiti.
Če bi si na to temo želeli prebrati še več, si lahko pomagate s spodnjim seznamom:
• Huilt, L. M., Howard, M. R. in Fahey, K. R.: Born to Talk: An Introduction to Speech and Language
• Lathey, N. in Blake, T.: Small Talk: How to Develop Your Child's Language Skills from Birth to Age Four
• Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U.: Otroški govor: Razvoj in učenje
• Marjanovič Umek, L.: Mišljenje in govor predšolskega otroka
• McLean, J: The Role of Parents and Other Adults in the Early Socialization and Cognitive Development of Very Young Children
Za več informacij ali individualno srečanje o otrokovem razvoju, pa se lahko preko kontaktnega obrazca prijavite tudi na strokovna svetovanja.