Nekaj strategij za lažje učenje
Pred časom sem prejela vprašanje, kako otroka naučiti učenja. Verjamem, da se poraja še komu, zato sem se odločila, da odgovorim nanj kar tukaj. Ko se znamo učiti, ko najdemo najboljšo pot obdelave podatkov zase, je učenje enostavnejše - mačji kašelj.
Kako se torej naučiti učiti?
Odgovor ni tako preprost, kot se sprva zdi, še posebej ker se vsak uči drugače. Da bi lahko vsakdo zase našel najboljšo pot učenja, so se skozi čas razvile različne strategije. Smiselno je, da jih predstavimo otrokom in jih vsaj na začetku vodimo pri njihovi uporabi. S tem ustvarjamo več možnosti za tiste, ki lastne poti učenja ne odkrijejo spontano, da bodo nekoč našli, kar jim ustreza. Morda bodo celo dobili idejo za edinstven, svojstven način obdelave in pomnjenja podatkov.
Zakaj je za otroke učenje lahko težko?
Preden se lotim predstavitve nekaterih strategij učenja, naj pojasnim, zakaj otroci sploh potrebujejo podporo pri odkrivanju učnih strategij. Pridobivanje osnovnošolskega znanja v našem prostoru temelji predvsem na predelovanju pisnih virov. Po lestvicah razvijanja in usvajanja branja pa v povprečju pričnemo brati s presojanjem informacij med 9. in 14. letom. V tem obdobju branje postaja sredstvo za učenje (Pečjak, 1999). Tako nekateri otroci celotno obdobje OŠ izobraževanja potrebujejo podporo pri prepoznavanju bistvenih podatkov, povzemanju vsebine, razlagi pojmov itd. Učenja se skratka sami ne zmorejo lotiti kakovostno.
Pri tem jih lahko nekoliko razbremenijo učitelji z vnaprej pripravljenimi vprašanji ali jasno opredeljenimi cilji uspešnosti. Koristna je lahko tudi metoda VŽN – vem, želim izvedeti in sem se naučil. Z njo mladi odkrijejo, kaj o neki temi že vedo in kaj še želijo izvedeti. Služi kot podlaga, da načrtujejo, katere podatke je v virih sploh vredno iskati.
Strategije učenja
Ko vemo, kaj se želimo naučiti, pride zahtevnejši korak - dejansko učenje. V ta namen sem zbrala štiri strategije učenja, ki jih lahko poskusite tudi sami ali jih predstavite otroku. Vsekakor vam lahko služijo kot iztočnica za nadaljnje raziskovanje tega področja.
Paukova metoda učenja
Prva je Paukova metoda učenja, ki je še posebej uporabna za pomnjenje gradiva z veliko informacijami in detajli.
- Pred prvim branjem si pripravite prazen list papirja ali zvezek ter stran razdelite na dva stolpca, nato se lotite branja.
- Prvič besedilo le pozorno preberite. Če je predolgo, si ga razdelite na več krajših smiselnih enot. Ko preberete, se vrnite na začetek.
- Ob drugem branju si v levi stolpec izpišite vse pomembne informacije, tu format zapisa ni pomemben. Lahko je v obliki povzetka ali krajših povedi, lahko tudi z opornimi točkami informacij. Ko končate z zapisom, sledi tretji korak.
- Zdaj si s pomočjo levega stolpca v desnega zapišite le ključne besede in fraze. List prepognite tako, da skrijete levi stolpec in vidite le ključne besede zapisane desno. Z njihovo pomočjo ponavljajte prebrano. Če tega še ne zmorete, si pomagajte z levim stolpcem in se na desnega vrnite, ko si boste besedilo bolje zapomnili. Oba stolpca lahko vedno tudi dopolnite.
Mnemotehnike
Druga strategija, ki jo lahko preizkusite, so mnemotehnike. Te temeljijo na vizualizaciji, zvočni podobnosti besed, ritmu in rimah, bolj zapletene pa tudi na uporabi simbolov in asociacij, ustvarjanju izmišljene logične celote … (Hiša učenosti LOG-UM, b. d.)
Zagotovo poznate kakšno, na primer:
• Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa,
Vizualna mnemotehnika za priklic števila dni v mesecu.
Mnemotehnika za zapomnitev drugega Newtonovega zakona:
Pojmovne mreže in miselni vzorci
Z miselnimi vzorci si lahko pomagate pri razlagi izbrane teme, tako da njeno bistvo razdelite na manjše enote (oblačke) s podnaslovi in ključnimi besedami, ki jih lahko podkrepite z barvami. Tako namreč vizualno poudarite posebej pomembne podatke v vzorcu.
Pojmovne mreže so sicer podobne miselnim vzorcem, ampak lahko z njimi pojasnite več pojmov hkrati, prikažete pa lahko tudi njihove medsebojne odnose in vzajemno delovanje.
Leitnerjev sistem
Leitnerjev sistem je princip učenja s karticami, ki ga lahko uporabite, ko se morate naučiti več kratkih pojmov, definicij, izrazov … Najprej na eno stran kartic zapišite pojem, ki se ga morate naučiti, na drugo stran pa razlago. Lahko ga uporabite tudi za učenje odgovorov na vprašanja. V tem primeru na eno stran zapišite vprašanje in na drugo odgovor. Vzemite podolgovato škatlo z razdelki in vse kartice položite v prvi razdelek, tako da vidite le pojem. V procesu učenja vsako kartico vzamete v roko in razložite pojem, zapisan na njej. Preverite pravilnost odg. s pomočjo druge strani. Če odgovorite pravilno, jo položite v naslednji predel, če ne, jo umestite ponovno v prvega.
Pravilno definirane kartice premikate po predelih do konca škatle (in jih ne preskakujete). Napačne odgovore vrnete na začetek in postopek z njimi ponovite.
Sami se odločite, kolikokrat boste postopek ponavljali, vedno pa končajte šele, ko so vse kartice v zadnjem prostorčku ali škatli. Prav tako sami izberete, koliko »postaj« bo vaš sistem imel.
Video ogled uporabe Leitnerjevega sistema
- https://studio.youtube.com/video/whL5Aa9r5QQ/edit
S pomočjo strategij naše možgane stimuliramo drugače kot s preprostim branjem. Mnogi si z njimi informacije lažje zapomnimo. S tega vidika se mi jih tudi zdi vredno predstavljati otrokom, ki nakazujejo, da pri tem potrebujejo podporo.
Za lažje učenje, motivacijo in razvoj številskih predstav do 100 jim lahko pomagate tudi z mojim zvezkom Zabavno učenje, števila do 100, ki ga najdete v Zabavni trgovini.
Viri
- Hiša učenosti LOG-UM. (b. d.) Učne strategije. http://log-um.org/ucne-strategije.php
- Pečjak, S. (1999) Osnove psihologije branja: spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete